Sedli so v stare šolske klopi pred učiteljico s strogim glasom in s šibo v roki, oblečeno po šolski modi preteklega časa. V razredu so veljala druga pravila, klepetanje ni bilo dovoljeno, sedeti je bilo treba vzravnano, odgovarjati pa stoje s celimi stavki, če niso želeli klečati v kotu na koruzi ali pa si oprtati lesenega osla na hrbet, kakor so kaznovali učence nekoč. Kljub temu, da je bilo sodelovati pri taki uri svojevrstno doživetje, so si po končani uri lepopisa oddahnili in bili veseli, da je današnja šola veliko bolj prijazna.