9.r odkriva robotiko, programiranje in UI

V četrtek, 11. junija 2026, so imeli učenci 9. razreda tehnološko obarvan dan. Ker digitalni svet okoli nas napreduje s svetlobno hitrostjo, so devetošolci skozi štiri delavnice spoznavali, kaj se skriva "pod pokrovom" sodobne tehnologije. Cilj dneva ni bil le učenje programiranja, temveč razvijanje kritičnega mišljenja, algoritmičnega razmišljanja in varne uporabe digitalnih orodij. Dve delavnici so vodili učenci, ki so pridobili izkušnje v tekmovanju FLL in pri Izbirnem predmetu Elektronika z robotiko.

Na prvi postaji so se učenci srečali z mikrokrmilniki Arduino. Glavni izziv je bil razumeti, kako sta povezani strojna in programska oprema. Devetošolci so spoznavali osnovne komponente. Največje navdušenje je zavladalo, ko so s pisanjem prvih programskih zank uspešno pripravili elektronske elemente do delovanja. Ko je na mizi prvič utripnila LED lučka, je teorija o ponavljanju ukazov v praksi postala povsem jasna.

Druga delavnica je bila rezervirana za Lego robotiko, kjer je bilo v ospredju razvijanje algoritmičnega razmišljanja. Učenci so se morali preleviti v inženirje. Kompleksno nalogo, kot je natančen premik robota od točke A do točke B, so morali razbiti na manjše, logično zaporedne korake. Sestavljene algoritme so nato pretopili v delujoč program in napeto spremljali, ali bo njihov robot uspešno premagal zastavljeno pot.

V tretji delavnici smo obravnavali vpliv sodobne tehnologije na družbo. Ob ogledu dokumentarnega filma platforme Neodvisen.tv so učenci razvijali kritično distanco do digitalnega sveta. Spoznali so, da algoritmi niso le suhoparni matematični pojmi, ampak tisti nevidni mehanizmi, ki krojijo njihov vsakdan na družbenih omrežjih in jim predlagajo vsebine. Delavnica je sprožila pomembne debate o pasteh digitalnega sveta: pomembnosti digitalne sledi, varovanju zasebnosti na spletu ter psiholoških trikih, ki povzročajo spletno zasvojenost.

Zadnja delavnica je bila posvečena trenutno najbolj vroči temi – umetni inteligenci. Učenci so najprej usvojili ključno razliko med klasičnim programiranjem (kjer računalnik slepo sledi natančnim navodilom) in UI, ki se uči iz ogromnih količin podatkov in sama prepoznava vzorce. Preizkusili so se tudi v pravilnem oblikovanju ukazov za umetno inteligenco. Ob tem so skozi primere spoznali, da UI ni nezmotljiva. Naučili so se, kako pomembno je preverjanje dejstev, saj lahko orodja UI včasih ponudijo popolnoma napačne ali izmišljene informacije.