Dan D

Pa je za nami. Dan D. Bil je dolg, naporen, zabaven, poučen … Zbudili smo se zgodaj, saj smo morali na zajtrk že ob 6.30. Za današnji dan je bil napovedan dež in to je bil prvi in glede na vremensko napoved tudi zadnji dan, da nas je v Houstonu zeblo tudi zunaj in ne samo v preveč klimatiziranih stavbah in avtomobilih. 

Pred vstopom na prizorišče so nas vsak dan pregledali z detektorjem kovin, pokukali v naše torbice in nahrbtnike, naš kovček s čebelico Majo pa je prevohljal celo policijski pes. In ker dežnikov nismo smeli nesti v zgradbo, smo jih morali, kljub precej grdi vremenski napovedi danes pustiti v hotelu.

Na včerajšnjem uradnem robotskem treningu smo dosegli 505 točk, kar nas je popeljalo na 29. mesto. To pa ni kar tako. Biti na svetu med 30. najboljšimi ekipami v tekmi robotov, je nekaj na kar smo lahko zelo ponosni. Danes pa je bila čebelica Maja že utrujena in nas ni povsem ubogala, zato takšnega rezultata nismo ponovili.

Med pripravami na robotske tekme smo želeli pokazati, kdo smo, kako se zabavamo in od kod prihajamo. Priključili smo se ekipi Lego league ladies iz Zahodne Virginije, ki so s seboj imele velik zvočnik in z njimi prepevali. Skupaj smo zaplesali Račke, peli Sivo pot (oni so peli Country road), nahecali smo jih celo, da so nam zavrteli Na Golici. Prostovoljka, ki nas je peljala do dvorane, kjer so se odvijale tekme robotov, je z nami vzklikala: “ Kdor ne skače, ni Slovenc, hej, hej, hej!”

Zelo uspešno smo opravili predstavitev projekta. Naš projekt Escape to the past in tudi način, kako smo pripravili oba nastopa, sta bila všeč sodnikoma. Z zanimanjem sta poslušala zgodbo o pomenu oz. imenu ekipe Black demons in naših problemih z Metallico.

Med vsem tem vseeno najdemo čas in vsepovprek predstavljamo Slovenijo in našo sobo pobega ter celo pletemo poznanstva in prijateljstva. Povezali smo se z ekipo iz Wyominga in Zahodne Virginije, najbolj pa sta nam bili pri srcu ekipi iz Belizeja ter naši sosedje iz Hrvaške  #BitKids101. Zanje smo navijali v dvorani med robotsko tekmo, oni pa so glasno navijali za nas.

Naša stojnica nikoli ne sameva, očitno smo zelo privlačni za mimoidoče. Na stojnici poleg brošk in nalepk delimo tudi lizike, a le, če obiskovalci opravijo izziv. Včasih morajo prebrati kakšno slovensko besedo ali morajo kaj ponoviti za nami.

Danes nas je obiskala Slovenka, ki živi v Ameriki in je mentorica ekipe FRC in učiteljica kemije. Nato nas je za rokav pocukal Bej iz Avstralije, ki nas je čisto presenetil, ko je z nami začel govoriti slovensko. Pravi da mu je sicer ime Ožbej. Do 10. leta je bil v Sloveniji, nato so se z družino preselili na Novo Zelandijo, kasneje pa v Avstralijo. Sam bi se z veseljem vrnil v Evropo. Tekmuje v FRC. No, Ožbej je Bej zato, ker si Avstralci lomijo jezik z Ožbejem.

Ob koncu dneva smo si ogledali še tekmovanja FTC in FRC. To pa so roboti! Jutri nas čakajo podelitve, oznanitev teme za prihodnje leto ter zabava.