Ali lahko šolo v naravi kar malo podaljšamo?

Tretji dan naše smučarske šole v naravi smo pogumno zapeli pancarje, nataknili čelade in se kljub mrazu podali na bele strmine. Pri smučanju so nas učitelji kar naprej hvalili, saj iz ure v uro neverjetno napredujemo. Posebej ponosni smo, ker smo se vsi že peljali z vlečnico in se spustili po pravi strmini. Nekateri smo hoteli malo obupati, pa so nas prijatelji z vzpodbudnimi besedami spet spravili na noge. Po aktivnem dopoldnevu smo si popoldne zasluženo privoščili razvajanje. Utrujene mišice smo sproščali v bazenu in džakuziju. Topla voda je naredila čudeže, jutri bomo kot novi.

A s tem dneva še ni bilo konec! Komaj smo čakali filmski večer v pižamah. Učitelji so se nas usmilili in dovolili, da smo film gledali ob čipsu. Seveda pa smo pokazali, da znamo biti tudi odgovorni: čistilki nismo pustili nič dela, saj smo vse drobtine vestno pospravili za seboj. 

Za konec še misel dneva, ki pove čisto vse:
»Učiteljica, mi bi lahko šolo v naravi podaljšali do drugega tedna!«