Ob nenehnem stresu, ki ga doživljajo tudi otroci, se je treba naučiti, kako se umiriti, predihati in se sprostiti. Vadimo pravilno dihanje in različne tehnike dihanja, koncentracijo, vztrajnost, potrpežljivost (ne gre vse na klik in v prvem poskusu), zavedanje telesa, občutkov.

Da lahko naredimo težje asane (položaje), moram imeti tudi nekaj moči v rokah, nogah in trebušnih mišicah. Z vajo, vztrajnostjo in željo se doseže marsikaj, tudi še tako navidezno težak položaj, veselje je potem nepopisno.

Vadimo biti spoštljivi drug do drugega in do svojega telesa.

Otroška joga se razlikuje od joge za odrasle, predvsem več improviziramo, ker so situacije nepredvidljive :). Otroke popade neustavljiv smeh, pride dan, ko je energije preveč ali premalo, zbranosti ni, usta se kar ne dajo zapreti.

Včasih imamo umirjeno vadbo, spet drugič dinamično, skoraj vsako uro pa bi vsi bili  radi obrnjeni na glavo (vidijo drugačen pogled na svet).  Tudi stojo na glavi in rokah že znamo narediti.

Sproščanje ob koncu vadbe je najpomembnejši del prakse joge in naši jogiji so ga že dodobra osvojili.

Namaste vsem skupaj.