na ogledu lutkovne predstave in okrašene Ljubljane.

... dobri stari dedek Mraz. Obiskal nas je v šoli na Dobovcu.

Prepustili smo se pesnjenju in nastalo je. Marsikaj. Zanimive pesmi z bogatim besediščem, kratke, daljše, z rimo ali brez, preproste, bolj zapletene … Literarna besedila učencev osmih in devetih razredov z lepo mislijo na naše Zasavje. Najboljše pesmi, ki so jih na regijski literarni natečaj poslali učenci zasavskih šol s svojimi mentoricami, so izbrane. Strokovna komisija, ki smo jo sestavljali Tomaž Deželak (predstavnik MCT in pisatelj), Klavdija Čelik (profesorica slovenščine in angleščine), mag. Maruša Stoklasa Drečnik (profesorica slovenščine na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje) in mag. Polona Medvešek (profesorica slovenščine), se je soglasno odločila, da bo v pravi knjigi zasavske poezije objavljenih pet pesmi, ki so jih napisali Urh Boris Novak, Lea Ložak, Nina Pečnik, Saša Sajovic in Tjaša Žagar.
Iskreno čestitamo zmagovalcem in njihovim mentoricam. 
Za sodelovanje se zahvaljujemo OŠ Toneta Okrogarja in mentorici Eriki Jenko, OŠ Ivana Cankarja in mentoricama mag. Mojci Lazar Doberlet in Blanki Gombač, svojim sodelavkam slovenistkam ter ravnateljici Klementini Šuligoj.

Zagorje – naš dom

Zagorje, zlato naše mesto si,
daleč segajo tvoje zgodovinske vezi,
ko v mogočnih borbah
varno ščitil svoje si ljudi.

Del rdečega Zasavja si,
razgibane tvoje so poti.
Pokrajina z zelenjem je okrašena,
s kulturnimi znamenitostmi popestrena.

Ponosni smo, da tu živimo,
kjer črno zlato oznanja našo zgodovino,
kjer Perkmandeljc simbol rudarske je krvi,
ki pretaka po žilah številnih se ljudi.

Zagorje del Zasavja je,
kjer srečo in dom našli številni so ljudje.
Mladi srečni smo, da tu živimo,
borili se bomo, da ohranimo bogato tvojo zgodovino!

Saša Sajovic, 8. a
OŠ Toneta Okrogarja

Rudarska

Nekje močno nas resnično skrbi,
da Perkmandeljc nas zapusti.
A rudarska močna sila, nazaj v voziček ga bo naložila,
da zapomni si za vse večne dni,
da tudi v jami se preživi.

Nina Pečnik, 9. a
OŠ Trbovlje

Trbovlje

rudarske, ponosne,
zmagovati, delati, napredovati.
Ponosen, da tu živim.
Zasavje.

Urh Boris Novak, 9. a
OŠ Ivana Cankarja

Kje me najdeš?

Kjer osrčje Slovenije se začne,
tukaj je moje srce.
Tu, kjer Sava mimo urno teče
in sonce izza hribov zjutraj dobro jutro reče.
Tu jaz sem doma,
kjer le ljubezen in prijateljstvo prebivata.

Lea Ložak, 9. c
OŠ Trbovlje

Moj domači kraj

Na južni strani Kum,
na severni Sveta Planina,
pa Mrzlica in Klek,
vmes razteza se dolina.

Ta dolina ni kot vsaka,
ta dolina je naš dom
Trboveljščica se tu pretaka,
tukaj jaz živela bom.

Tu je bilo rudarstvo, industrija,
mogočni dimnik še stoji,
najvišji v Evropi,
ponosni nanj smo vsi.

Naše mesto ni veliko,
kot prestolnica že ni.
Je pa mesto dobrih,
delavnih ljudi.

Ko pot me vodi kam drugam,
se vračam spet nazaj,
saj Trbovlje so,
moj domači kraj.

Tjaša Žagar, 8. b
OŠ Trbovlje

V sredo, 17. 12. 2014, smo prvošolci PŠ Alojza Hohkrauta povabili k uri športa otroke iz vrtca Ciciban.

Ponovno je bilo v učilnici Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje več deklet kot fantov. Danes na vrsti računalništvo in elektrotehnika.