18.november 2017 - 23:36

V pekarni Mišmaš....

Napisal
||||||||||||||||||||||||||||||||||| ||||||||||||||||||||||||||||||||||| |||||||||||||||||||||||||||||||||||

...smo pomagali peku Mišmašu.

Ja, prav ste prebrali. Dobovške miške so šle iskat peka Mišmaša... in ga tudi našle. 

V petek, smo imeli v okviru tradicionalnega slovenskega zajtrka tudi dan dejavnosti in odločili smo se, da obiščemo mestno pekarno Zagorje, kjer pečejo tudi kruh za našo šolo. Lani smo bili pri mojstru peku Ludviku v pekarni Pod lipo, letos pa smo sklenili, da si ogledamo še večjo pekarno. Tako smo se zjutraj z avtobusom odpeljali v Zagorje, kjer sta nas sprejela prijazna gospa Jana in najboljši pek daleč naokoli. Zakaj najboljši se pa tako vidi na fotografijah. Najprej smo spoznali, kako se naredi testo in ko je bilo to gotovo, nam je prijazni pek pokazal, kako se naredijo pletenke. Umili smo si roke in poskusili tudi sami. Enim je šla izdelava bolj od rok, drugim manj, tako smo na koncu nekateri odnesli domov pletenk za celo družino, drugi pa kako manj. Ko smo pletenke oblikovali, smo jih dali na "pleh", pravzaprav na pekač in jih zapeljali v vzhajalno komoro. Medtem pa nam je gospa Jana pokazala, kako s posebnim strojem narežejo kruh in ga zapakirajo v folijo, preden ga dostavijo v trgovine in jasno, k nam v šolo.

Ker so pletenke kar nekaj časa vzhajale, smo imeli čas pojesti še tradicionalni slovenski zajtrk. Učitelji in zaposleni v pekarni so nam postregli kruh, maslo, med in jabolko in seveda kozarec mleka. Ko smo pojedli, so pletenke ravno dovolj vzhajale, da smo jih vzeli iz komore. Bilo je prav neverjetno, da so bile dva ali trikrat večje kot prej. Naš pek jih je nato dal v peč. Medtem ko so se pekle nam je gospa Jana razkazala pot, ki jo moka prepotuje po pekarni da postane kruh, kje kruh nalagajo v kombi in tudi to, kaj storijo s kruhom, ki ga ne prodajo. Star kruh dajo za domače živali ali pa ga zmeljejo v drobtine tako, da se nič ne vrže stran. Ko so bile pletenke pečene, pa jih je naš pek Mišmaš z velikim loparjem vzel iz peči. Niti ne predstavljate si kako je zadišalo po pekarni medtem, ko so se hladile. Bile so slastno zlatorumene barve in mi bi jih najraje kar napadli a so bile prevroče. V zahvalo, ker so nas sprejeli in nam res lepo razložili in predstavili poklic in delo peka, smo jim zapeli pesmico. Prisluhnili so ji vsi, ki so bili tisti čas v pekarni in nam zaploskali.

A če smo videli hudobno Jedrt? Nak, ni je bilo naokoli. Lahko bi pa o njej kaj povedali...pa ne bomo. Nam je bilo v pekarni zelo lepo in naš zajtrk ni bil le tradicionalen in zdrav ampak tudi zelo poučen. 

Srčno upamo, da še kdaj....

Prebrano 3737 krat Nazadnje urejano na 19.november 2017 - 00:20