Iz deževnih Trbovelj smo se proti Gorenjski odpeljali ob sedmi uri zjutraj. Vodniki Bojan, Cvetka in Gusti so nam takoj sporočili prijetno novico, da v Tamarju ne dežuje. Na poti smo videli kar nekaj gorovij (Triglav, Prisojnik, Razor, Jalovec, Škrlatica), čeprav so bila nekatera v megli. Spremljala nas je tudi reka Sava Dolinka, ki izvira v Zelencih. Kmalu smo prispeli v Planico, kjer je bilo vreme res vedro, skozi oblake pa je kukalo tudi sonce. Z nahrbtniki na rami smo se odpravili proti Tamarju. Na poti so nas pozdravili telohi in žafrani. Videli pa smo tudi izvir reke Nadiže. Pot je bila prijetna in bolj kot smo se bližali Tamarju, več je bilo snega. Tega so se najbolj razveselili učenci. Ko smo prispeli do planinskega doma v Tamarju, smo najprej malicali. Medtem ko smo jedli, nas je obiskala ptica kavka. Tudi njej smo dali nekaj drobtinic. Potem pa je sledilo majsko kepanje. Vodnik Gusti nam je nato pokazal še, kako deluje žolna. To je naprava, s katero lahko najdemo ljudi, ki jih je zasul plaz. Da bi se preizkusili v iskanju z žolno, nam je vodnik Bojan pod sneg skupaj z žolno skril čokolado. Učenci pa so jo morali s pomočjo druge žolne poiskati. Bili so seveda uspešni in nagrajeni z najdeno čokolado. Ura je hitro tekla in morali smo iti nazaj proti Planici, kjer nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal v sončne Trbovlje. Na izletu smo se imeli zelo lepo, naučili smo se tudi nekaj novih stvari in maksimalno uživali. Zahvaljujemo pa se tudi vodnikom, ki so nas spremljali in usmerjali.