U LE LE

U LE LE TITA TONGA

U LE LE MASA MASA

ALUE ALUE ALUA...

...dragi naši doma, a veste kaj pomenijo zgornje vrstice? Ne? No vidite, mi pa vemo. Ampak zaupamo vam šele ko se vrnemo domov in še to samo, če nam obljubite, da ne boste preveč jokali za nami, medtem ko nas ni doma. Mi smo srečno prispeli v dom Burja v Seči pri Portorožu. Razmestili smo se po sobah, pojedli okusno kosilo, nato pa nas je nadvse prijazna učiteljica Lili peljala naokrog, po okolici doma, kjer kraljuje čudovita forma viva, ki smo si jo ogledali z zaprtimi očmi... Ne verjamete? Oglejte si fotografije! Smo tudi za... upssss, smo že povedali, da to izveste doma, in fotografirali z živimi fotoaparati. Nekateri so delali celo boljše fotografije kot so te, ki jih vidite na tej strani. Po obhodu forma vive smo se vrnili nazaj v dom, nato pa je sledilo tisto, zaradi česar smo sploh prišli v Sečo. Odšli smo na bazen, kjer smo opravili preizkus plavanja. Bili smo ribice in žabice, tu in tam pa se je našel tudi kak kamenček. Smo pa prepričani, da iz Seče ne bomo prišli z avtobusom domov, ampak bom priplavali v Trbovlje. Nič ne skrbite, bomo že našli pot. Po plavanju pa je bila večerja. JEDLI SMO zelo dobro gobovo juho in čokoladni puding. Z veliko je napisano zato, ker smo res jedli vsi, rekorderka pa je pojedla osem zajemalk juhe in dva pudinga, tako da vam ni treba skrbeti, da bomo tu shujšali...najbrž bo prej obratno. Po večerji smo imeli še prosto na igrišču, kjer smo podili po igrišču razne žoge, igrali namizni tenis in še kaj. Ob devetih pa v sobe, kjer sta nam učitelja Špela in Uroš prebrala pravljici za lahko noč. Toliko o današnjem dnevu. Že prvi dan se je dogajalo na polno in veselimo se naslednjih...

Pa ne jezite se, če slučaaaaaaaaajno koga ne vidite na fotografijah. Tu bomo toliko časa, da se zagotovo vsak od nas na kakšno prilepi...