Letos je naše šosko leto kar precej popestreno z različnimi dejavnostmi. Tudi danes je potekala ena takih. Na PŠ Polšnik smo se namreč zbrali učenci sedmih podružničnih šol iz naše regije. Poleg učencev šole na Polšniku so bili prisotni tud učenci podružnic Dole pri Litiji, Svibno, Sava, Podkum, Čemšenik in jasno mi, Dobovčani. Zjutraj, ko smo se zbrali in se najprej posladkali z goro slastnega peciva, ki so ga napekle babice šolarjev, smo za dobro voljo in lažje nadaljevanje dela zapeli pesem Življenje je lepo - ja kakšno pa bo drugače, če si v dobri družbi v lepem vremenu.
Nato pa smo se lotili "resnega" dela. Razdelili smo se po skupinah, in pod vodstvom strokovnih delavcev Srednje lesarske šole v Ljubljani odšli vsak v svoj prostor, kjer smo izdelovali različne izdelke iz lesa. Pod našimi spretnimi rokami so nastajali avtomobili, pa ptičje hišice in kozolci, učenci 5. razreda pa so sestavili celo leseno letalo. Po končanem delu smo naše izdelke razstavili v šolski telovadnici, ker smo vedeli, da si jih bo poseben gost, ki je bil še na poti z veseljem pogledal. Nato je vsaka šola na pobočju nad šolskim igriščem zasadila svoje drevo. No, učitelja Uroš in Vlasta si nista bila povsem na jasnem kaj je treba posaditi, zato sta v luknjo postavila najprej štiri naše sošolce. Šele ko so ju drugi učitelji opozorili, da nekaj ni prav, sta ugotovila svojo napako. Še dobro, kajti drugače bi nas morala hoditi zalivat vsako jutro, Polšnik pa le ni tako blizu Dobovcu.
Po malici, ki smo jo prinesli s seboj, je sledil kulturni program učencev šole na Polšniku. Pred pričetkom programa, pa smo onemeli. V telovadnico nas je prišel obiskat nihče drug, kot predsednik Republike Slovenije, gospod Borut Pahor. Prisostvoval je kulturnemu programu, nato pa v kratkem govoru poudaril pomembnost podružničnih šol. Sledila je še skupinska fotografija z gospodom predsednikom, ki je nato zasadil še svojo lipo tik ob šoli.
Pa še nekaj smo zakuhali. Naša Neža je prišla na idejo, da bi dobila avtogram predsednika Pahorja. Seveda ji ni mogel odkloniti in v hipu je bilo okrog njega polno otrok, ki se jim je podpisoval na liste. Za ostale sicer ne vemo, ampak naš Gašper, bi se morda razveselil bolj samo še Ronaldovega podpisa. Ampak na tistega bo pa še malo počakal. No ja, mogoče bo pa nekoč celo Ronaldo čakal na njegov podpis...
Gospod predsednik se je poslovil, mi pa smo počakali le še na zelo okusen krompirjev golaž in pecivo, po kosilu pa smo naše prijetno druženje zaključili. Vodje podružnic so s svojimi podpisi potrdile, da se bomo prihodnje leto spet srečali in takrat morda celo pri nas na Dobovcu.
Fajn je b'lo...zelo...
...in še povezava na uradno stran predsednika republike...
http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9098B15157989B32C1258116005F934C?OpenDocument