Počasi smo se že navadili na tale virus. Pravzaprav ne na virus, temveč na njegove »stranske učinke«. Delo teče, začetne težave odpravljamo in popravljamo, prav tako popravljamo in pregledujemo vaše naloge. In vsi si že želimo nazaj v šolske klopi. O ja, to pa drži kot pribito. Vi verjetno pogrešate znane obraze iz šolskih klopi, mi učitelji, pa ves hrup, veselje, jezo, vpitje in ne vem kaj še vse. Ob obilici dela, ko pregledujemo vaše naloge po cele dni in noči za ekranom računalnika, bi vsak storil vse, da bi se zopet dobili, se smejali, pogovarjali, ja, pa tudi prepirali, če že hočete.
Razen popravljanja vaših nalog, smo učitelji postali na drugi strani tudi učenci. Tudi mi se moramo še marsikaj naučiti, da lahko delo poteka tako, kot poteka. Nihče od nas si niti v sanjah ni predstavljal, da bomo danes komunicirali samo preko spleta in da se bo to spremenilo kar čez noč. Ampak se je in moramo se prilagoditi. Mi, ki vam podajamo znanje in vi, ki ga prejemate. Tale korona je res en takšen čuden »čarovnik«, ki ljudi spreminja v tisto, za kar so še mesec dni nazaj mislili, da je nemogoče...
Pa da ne bo govora samo o mi in vi, so tu še ONI. Tretje osebe, ki jim pravimo starši. Pri večini od vas so nevidni povezovalni člen med učiteljem in učencem. V bistvu so vaši starši postali naša podaljšana roka in glas. Nadomestni učitelji doma, ki vam pomagajo pri delu. Pa da ne boste mislili... učitelji točno vemo, koliko tudi oni storijo za vas. Zaradi njih dobivamo urejene naloge, ki jih pregledujemo in zaradi njih, ki vam snov razložijo po svojih najboljših močeh gre delo lahko nemoteno naprej. Sedaj, ko so z vami in imajo čas, delate tudi tisti, ki prej v šoli niste. Vemo, da je »kriv«, da se je stanje poboljšalo drugačen način dela, ampak pravi razlog je pa nadzor, ki ste ga deležni. Seveda vsi starši tudi ne znajo in ne zmorejo vsega dela. Razumemo. Ampak v tem primeru smo rešitev za vas mi, učitelji. Verjemite, da raje vidimo, da dvakrat vprašate, kot pa da enkrat napišete narobe.
Pa se vrnimo nazaj k staršem za konec tegale zapisa.
Zagotovo starši postajajo vaši in naši heroji, saj vemo, da bi bilo brez njih vse drugače. Vi, se jim zahvalite po svoje, od nas pa dobijo en zares velik HVALA za opravljeno delo in trud.
PS: Kje ste do sedaj še nevidni heroji pri svojem delu. Danes imamo samo enega junaka, ki je bil dovolj korajžen, da je poslal svojo fotografijo. Dajmo tudi junaki z druge strani, učitelji... Očitno samo moja fotografija ni bila zadostna motivacija...
Se vidimo...
Fotke pošljite pa kar na moj mail
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Ostanite zdravi...