Tole spodaj je spremna beseda k naši letošnji razstavi v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah. Hišnik Slavko in učitelj Uroš sta jo postavljala v petek. Razstava govori o življenju in delu na naši šoli. Fotke, ki jih vidite tule, so od petka. Če vas pa bolj zanima kaj počnemo... no, to si bo treba pa v knjižnici ogledati...
Pred vami so utrinki letošnjega šolskega dela na najmanjši šoli v našem mestu. Šola stoji na Dobovcu, v mirnem okolju sredi zelenja. Ni nas veliko in prav zato je prijetno. Ampak dogaja se nam pa vseeno in kar počnemo, v največji meri počnemo skupaj…
Začelo se je v prvih dneh oktobra, ko smo nekega jutra prišli v ledeno mrzle učilnice. Diagnoza mojstrov je bila, da je »crknila« črpalka za centralno kurjavo. Saj veste kdo pomaga, če kričiš na pomoč. Tople prostore so nam priskrbeli dobovški gasilci v gasilskem domu. Po enem tednu je bila težava odpravljena in šola je bila kot nova.
Pod vodstvom naše učiteljice Vlaste, smo se pri gledališkem krožku naučili igrico, Ker mame niso čarovnice. Z njo smo gostovali na gledališkem srečanju podružničnih šol, ki smo ga v mesecu aprilu tudi gostili. Zaigrali smo jo tudi našim staršem in otrokom, katerih starši delajo v Dewesoftu.
Skupaj smo hodili na športne dni. Fotke so s pohoda proti farmi Gams v Župi. Obiskala nas je Minka Pločevinka, igrica, ki so jo uprizorili gojenci VDC Zagorje skupaj s svojimi mentorji. Prijazno smo jim obisk vrnili, ko smo dan, ki je namenjen tradicionanemu slovenskemu zajtrku preživeli na šoli Slavka Gruma v Zagorju. Tam smo se tudi družili z vrstniki, spoznali njihov način dela in učenja. Zadnjo urico pa smo se odpravili še na ogled Varstveno delavnega centra Zagorje.
Ogledali smo si skoke v Planici in skupaj s predsednikom Borutom Pahorjem navijali za naše fante, 4. razred je obiskal žvalski vrt v Ljubljani. Najbolj smo uživali v času pustnih norčij. Fotografije najbolj povejo v kaj smo se spremenili. Nastopili smo ob podelitvi nagrad v traviščni učilnici na Dobovcu in se družili z vrstniki podružničnih šol na Dolah pri Litiji.
Letos smo v goste povabili tudi gospoda JOŽETA OVNIKA, likovnega umetnika iz Trbovelj. Zelo rad se je odzval našemu povabilu, ustvarjene umetnije pa si lahko ogledate ob naših fotografijah.
Tako. Tule je le del naših dejavnosti, ki smo vam jih predstavili. Delamo še veliko več in zato je prav, da se vam pokažemo.
